27. maj 2026 – V prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru (Slovenija) je potekal H2GreenFUTURE 3. medregionalni kongres pod naslovom Vodikove tehnologije: priložnosti in zakonodajno-regulativni okvir v regiji Slovenija–Avstrija. Dogodek je bil posvečen razvoju vodikovih tehnologij ter njihovemu zakonodajnemu in regulativnemu okviru v regiji Slovenija–Avstrija. Kongres je združil predstavnike gospodarstva, raziskovalnih institucij, javne uprave in energetskega sektorja, ki so razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih vodikove ekonomije. Dogodek je organizirala Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) v okviru Interreg SI-AT projekta H2GreenFUTURE, ki ga vodi Kemijski inštitut.
Interreg SI-AT projekt H2GreenFUTURE (2023–2026) se osredotoča na razvoj vodikovih tehnologij kot ključnega orodja za prehod v nizkoogljično družbo. Njegov cilj je vzpostavitev čezmejnega inovacijskega ekosistema, ki vključuje gospodarstvo, znanost, javni sektor in družbo ter podpira razvoj infrastrukture, znanj in zakonodajnih rešitev. Med ključnimi rezultati projekta spadajo:
- pilotni čezmejni projekti za uporabo vodika,
- razvoj t. i. regulatornega peskovnika (sandbox) za testiranje zakonodaje,
- krepitev kompetenc podjetij in izobraževalnega sistema,
- priprava strateških usmeritev za razvoj vodikovega ekosistema v regiji.
Projekt H2GreenFUTURE tako predstavlja pomembno platformo za povezovanje deležnikov in izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega energetskega prehoda.
Poudarek na zakonodaji, praksi in prihodnjih rešitvah
Program kongresa je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa. Prvi je zajemal zakonodajo in regulativo v Sloveniji in EU, v drugem pa je bil poudarek na predstavitvi dobrih praks in industrijsko rabo vodika. Vse zbrane je na začetku pozdravila direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik.
Dr. Vlasta Krmelj iz Energetske podnebne agencije za Podravje je predstavila vlogo regionalnih energetskih agencij pri pospeševanju vodikovih projektov. Agencije so namreč vstopna točka, kjer različni deležniki dobijo vse informacije na enem mestu. Ukvarjajo se tudi z izvajanjem lokalnih energetskih projektov. Verjame, da je zeleni prehod je v ljudeh in da imajo regionalne energetske agencije dobre rezultate pri pomoči ljudem in koordinaciji teh projektov. Meni, da je potrebno občane in širšo javnost v proces priprave novih energetskih projektov vključiti že v zgodnji fazi.
V nadaljevanju je mag. Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan predstavil aktivnosti, ki jih vodijo v okviru priprave Akcijskega načrta za doseganje ciljev v NEPN na področju vodika. Predstavil je projekcije porabe in proizvodnje vodika v Sloveniji ter opravljeno delo za razvoj celovitega podpornega okolja za vzpostavitev vodikovega ekosistema v Sloveniji. V prihodnosti bo ključno, kako zagotoviti domače vire energije. Meni, da bo vodik v prihodnosti postal del dimenzije za zanesljivo, varno in odporno energetsko oskrbo v Sloveniji.
Prvi sklop je zaključil Davor Rašič iz Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je predstavil zakonodajno-regulatorni okvir na področju vodika, ključne strateške dokumente, ki jih imamo v Sloveniji in EU, kjer pa se nam v kratkem obeta revizija vodikove strategije. Slovenija ne spi, ampak aktivno pripravlja svoj akcijski načrt za vodik in je v procesu oblikovanja podporne sheme za celoten OVE sektor.
Primeri iz prakse
V drugem delu so strokovnjaki predstavili konkretne primere uporabe vodika v praksi – od razvoja vodikovega ekosistema v Ljubljani, uporabe vodika v javnem prometu in energetski infrastrukturi, do industrijskih strategij ter vloge izobraževanja in raziskav pri razvoju tehnologije.
Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana, d.o.o. je predstavil načrte MOL za vzpostavitev proizvodnje in shranjevanja vodika, dr. Rok Vihar iz Ljubljanski potniški promet, d.o.o. pa je predstavil njihove celostne načrte za uvedbo in uporabo vodika v njihovem mestnem potniškem prometu. V nadaljevanju je dr. Nada Petelin Sindičič iz ELES, d.o.o. predstavila koncept, ki so ga razvili skupaj s PLINOVODI d.o.o., glede uporabe vodikovih tehnologij za potrebe kritične energetske infrastrukture v Sloveniji. Po krajšem odmoru je sledilo predavanje izr. prof. dr. Mitja Mori iz Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani, ki je predstavil njihovo vlogo in pomen trajnosti pri razvoju vodikovih tehnologij, kjer se na fakulteti ukvarjajo predvsem z dinamičnim modeliranjem energetskih sistemov. V nadaljevanju je dr. Haris Salihagič Hrenko iz Talum, d.d. predstavil vlogo uvajanja vodikovih tehnologij pri zniževanju CO2 pri proizvodnji sekundarnega aluminija, dr. Jerneja Sedlar iz Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) pa je predstavila vpeljevanje vodikovih tehnologij ter njihovo vlogo pri zelenem prehodu ter energetski neodvisnosti. Vsi govorci so izpostavljali problem zagotavljanja odjemalcev za vodik, ki je ključen v tej začetni fazi.
V nadaljevanju so strokovnjaki iz Avstrije predstavili konkretne primere uporabe vodika v praksi od mobilnosti in energetike do industrijskih procesov in izobraževanja. Cristian Seidl iz Hochschule Burgenland v Avstriji je predstavil vlogo vodika v procesu dekarbonizacije, primerjalno analizo različnih sistemov za proizvodnjo vodika (AEL, PEM, AEM, SOEC/rSOC), ter izzive pri izgradnji njihovega pilotnega vodikovega sistema rSOC (H2 Green Demonstrator) v Energetikum Labu v Pinkafeldu. Na koncu je podal tudi nekaj ključnih usmeritev za vzpostavitev vodikovih sistemov v realnosti. Zadnji predavatelj Berndt Alexander iz FH Kärnten je predstavil pomen izobraževanja na področju vodikovih tehnologij, da se približajo javnosti. Pri FH Kärnten se osredotočajo na razvoj usposabljanja za različne ciljne skupine, od dijakov, študentov, podjetnikov do učiteljev. Na koncu dogodka je potekala tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki razpravljali o vzpostavljanju celostnega vodikovega ekosistema, regulativnih izzivih in razvojnih priložnostih v širši regiji.
3. medregionalni kongres H2GreenFUTURE je potrdil, da je povezovanje znanja, industrije in politike ključno za uspešno izveden zeleni prehod. S spodbujanjem inovacij, razvojem ustreznega regulativnega okolja in krepitvijo kompetenc, projekt neposredno prispeva k razvoju konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva v Sloveniji, Avstriji in širši regiji.
Več informacij je na voljo na spletni strani platforme Hydrogen Center / Vodikov center https://hydrogen-center.eu/h2greenfuture/ oziroma na LinkedInu @h2greenfutureproject. Projekt H2GreenFUTURE koordinira Kemijski inštitut in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg SI-AT. Vodja projekta na Kemijskem inštitutu je dr. Blaž Likozar (blaz.likozar@ki.si), projekt pa se izvaja na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo.
